Zanimivo je, da veliko receptov mehiške kuhinje izhaja iz kuhinje Maksimilijanove žene Charlotte. Ta je leta 1864 s seboj v Mehiko pripeljala madžarskega kuharja Tudorja, še štiri kuharje pomočnike, francoskega slaščičarja ter peka. Charlotte je bila navdušena nad drugačnimi sestavinami, ki jih je ponujala nova dežela: čokolada, avokado, koruza, paprika, paradižnik, vanilija, grah, fižol in drugo. K oblikovanju mehiške kulinarike je skozi zgodovino pripomogla tradicija, izročilo Majev in Aztekov, španski konkvistadorji, ki so leta 1915 v "novi svet" prinesli svinje, govedi, česen, limono, sir, kis, vino in drugo, Indijanci v 17. stoletju in več kot dvesto let pozneje še kavboji, ki so po mehiškoameriški vojni leta 1870 naselili jugozahodni del Amerike in mehiško kuhinjo prilagodili svojemu okusu (kombinacija južnozahodnih in mehiških sestavin ter način kuhanja je danes znan po imenu Tex-Mex). Tako sta mešanje kultur in raznolikost mehiške narave skozi stoletja izoblikovala barvitost mehiške kulinarike. Večina Evropejcev misli, da so te jedi pikantne in mastne, kar pa sploh ne drži. ABECEDA MEHIŠKIH JEDI SE ZAČENJA S ČRKO T-TORTILJA. Lahko bi ji rekli tudi mehiška inačica palačinke. Sprva so Mehičani pripravljali le koruzne, s prihodom Evropejcev in pšenice pa še pšenične. Te danes predstavljajo enega najpomembnejših, najbolj prepoznavnih in najbolj priljubljenih posebnosti mehiške kuhinje. Z različnimi nadevi (mleto meso, piščanec, morski sadeži, zelenjava sir), salsami in zlaganjem so si pridobile različna imena: burito - v obliki pisma, quesadillas - trikotniki polnjeni s sirom, taco -prepognjena tortilja, enchilada-v rolo zavita tortilja v čili omaki. Mehiška kuhinja pozna veliko omak, k jih delijo na salse in druge omake. Salsa ponavadi pomeni hladno omako, ki jo skuhajo iz različnih vrst zelenjave in izbrane vrste čilija, po katerem omaka dobi ime. Mehičani salse ponudijo skoraj k vsaki jedi in so lahko bolj ali manj pekoče. Med najbolj zanimive in za naš okus eksotične mesne jedi sodi tradicionalni "Mole Poblano de guajolote", puranov file v čokoladni omaki Poblano. O njegovem nastanku legenda pravi, da so ga že dolgo nazaj prvič pripravile nune v samostanu Santa Rosa v mestu Poblano, ki je bilo takrat glavno mesto Mehike. Ob nekem obisku enega izmed španskih cerkvenih veljakov so iz sestavin, ki so jih našle v Mehiki (čokolada, cimet, klinčki, mandlji, čiči) naredile sladko pikantno omako in z njo prelile pečenega purana. Sladic v mehiški prehrani ne najdete ravno veliko. Mehičani raje prisegajo na sveže sadje, domače piškote, flane in pudingaste jedi. Raznovrstnost mehiške kuhinje lahko razvaja še tako izbrane okuse, prav vsak pa si lahko najde tortiljo prav po svojem okusu. Dober tek !